E-cigareta in ZOUTI:
ZOUTI kot najmočnejši argument za enačenje e-cigarete s tobačno izpostavlja bojazen, da bi po e-cigaretah nekontrolirano posegali mladoletni in nekadilci. V predlogu je zapisano sledeče:
»Poleg tega raziskave kažejo, da so mladi, ki niso nikoli v življenju kadili navadnih cigaret, so pa že kdaj uporabili elektronsko cigareto, bolj podvrženi tveganju za kajenje običajnih cigaret v prihodnosti. /…/ S prepovedjo oglaševanja elektronskih cigaret, prepovedjo njihove prodaje mladoletnim, prepovedjo uporabe teh izdelkov v zaprtih javnih in delovnih prostorih in nadzorom nad prodajalci želimo preprečiti začetek uporabe teh izdelkov predvsem med mladimi.«
Za prvo trditev ne obstajajo nikakršni merodajni in verodostojni dokazi. Večina statistik uporabe e-cigarete v skupinah, ki niso tarčne (to so mladoletne osebe in nekadilci), kaže zelo nizek odstotek preizkušanja. Tako pravi tudi anketa, izvedena v Sloveniji: med anketiranci je bilo 2,6 % mlajših od 18 let, med njimi pa je bilo 75 % takih, ki so pred uporabo e-cigarete že kadili tobačne cigarete. Mladoletnih uporabnikov, ki pred začetkom uporabe niso kadili tobačnih cigaret, je le 0,6 %.
Podobno kažejo tudi druge statistike po svetu. Mladoletniki, ki so preizkusili e-cigareto, so v velikem odstotku pred tem že kadili tobačne cigarete. Zaenkrat tudi še ni jasno, ali se v obeh skupinah rizičnih potrošnikov za preizkus e-cigarete odločijo le enkratno, ker gre za zanimivo noviteto, ki jo kasneje zavržejo, ali preizkus e-cigarete v določenih primerih vodi tudi v dolgoročno uporabo e-cigarete ali tobaka. Dokazov za slednjo trditev enostavno NI. Raziskave, kjer so iskali mlade preizkuševalce e-cigaret, ki so se kasneje odločili tudi za preizkus tradicionalne cigarete, so v najslabšem primeru pokazale zelo nizek odstotek le-teh (Kozlowski, 2015). Te raziskave so se osredotočale tudi zgolj na enkratni preizkus enega ali drugega izdelka, ne pa na dolgoročno uporabo.
Zato je treba vprašanje obrniti – namesto da se sprašujemo, ali lahkomiselno zatrjujemo, da so e-cigarete med nekadilci in mladoletniki vstopna točka, ki lahko vodi k redni uporabi tobačnih izdelkov, se moramo vprašati, koliko tistim mlajšim, ki so nagnjeni k uporabi tobačnih izdelkov ali so jih že uporabili, bodo elektronske cigarete preprečile, da bi postali redni kadilci (Kozlowski, 2015). Tudi multivariatne analize z več spremenljivkami podpirajo upravičenost tega vprašanja, saj kažejo, da je preizkušanje e-cigarete tesno povezano s spremenljivkami, kot so predhodno kajenje tobačnih cigaret, življenje v urbanem okolju in starši kadilci.
Vprašanje je torej treba jemati resno. To dokazuje tudi nedavna raziskava Friedmanove z ameriške univerze Yale, ki je preučevala, kako dostopnost e-cigarete vpliva na kajenje med mladimi (od 12 do 17 let). Raziskava je pokazala, da ima prepoved prodaje e-cigaret mlajšim od 18 let negativni vpliv na to rizično skupino uporabnikov. V državah, kjer so prodajo e-cigaret mlajšim od 18 let prepovedali, je med najstniki statistično pomembno (za 0.9 %) PORASLA uporaba tobaka in tobačnih izdelkov, v primerjavi z državami, kjer prepovedi ni bilo in se to ni zgodilo (Friedman, 2015).
Na mestu je torej tudi polemika o upravičenosti popolne prepovedi prodaje e-cigaret mlajšim od 18 let. Kajti kljub temu, da obstaja skoraj univerzalno strinjanje glede tega, bo, glede na izsledke zgornje in podobnih raziskav, ukrep imel tudi negativne posledice na mlade. Clive Bates v duhu izsledkov meni, da je treba razmisliti o tem, da bi bile e-cigarete pod določenimi pogoji, ki bi jih določila država, legalno dostopne tudi najstnikom med 12. in 18. letom starosti. Kajti mladoletne osebe morajo prav tako opuščati kajenje.
Raziskati pa je treba tudi področje dejanske zasvojljivosti e-cigaret z nikotinom, kot so se tega že lotili v Veliki Britaniji. Tam nekateri strokovnjaki ugotavljajo, da e-cigarete z nikotinom manj zasvajajo uporabnike kot tobačne. Da tisti redki nekadilci, ki že eksperimentirajo z e-cigareto, ne postanejo njeni odvisniki, saj se nikotin absorbira na drugačen način.
Utemeljene bojazni, da bi nekadilci in mladoletne osebe množično posegale po e-cigareti samo zaradi njene privlačnosti, torej ni. Za preprečevanje uporabe med rizičnimi skupinami pa nikakor niso potrebni tako rigidni ukrepi, kot jih predvideva ZOUTI, saj bi škodovali odraslim kadilcem, ki bi si z e-cigareto pomagali pri zmanjševanju ali opuščanju tobaka. Prodajo e-cigarete je možno regulirati tudi drugače:
- z zakonsko prepovedjo prodaje mladoletnim osebam,
- z zahtevanjem identifikacijskega dokumenta ob nakupu,
- s potrditvijo o polnoletnosti pred vstopom na spletno stran,
- v primeru spletnega nakupovanja naj identifikacijo kupca preveri dostavljalec – številni to storitev že zagotavljajo.
Preizkušanje nikotinskih e-cigaret pri polnoletnih nekadilcih pa lahko preprečujejo tudi pristojni strokovnjaki, novinarji ter moralno ozaveščeni prodajalci sami, ki javno spodbujajo zavedanje, da gre za izdelek, ki je izključno namenjen kadilcem. Velika večina se tega dobro zaveda tudi brez tega, kajti globalne statistike jasno kažejo, da se za e-cigareto v daleč najvišjem odstotku odločajo:
- kadilci, ki želijo opustiti kajenje tobačnih cigaret ali vsaj zmanjšati število pokajenih cigaret na dan,
- kadilci, ki se kajenja sploh nimajo namena odvaditi.
Če upoštevamo še pokazatelj, da številni uporabniki, ki ne nameravajo opustiti kajenja, z e-cigareto uspešno, brez naporov in volje po prenehanju nižajo število dnevno pokajenih tobačnih cigaret, potem razumemo, da je predlog ZOUTI, ki bo uporabnike e-cigaret in kadilce praktično povsem prikrajšal za to alternativo, neetičen v odnosu do njih.
