Večina slovenske populacije e-cigareto dojema skrajno negativno, bolj kot si to zasluži in bolj kot se to dogaja v tujini. ZOUTI tako v bran svojim predlogom navaja sledeči podatek:
»Enako obravnavo elektronskih cigaret kot velja za vse ostale tobačne izdelke podpira 67 % polnoletnih prebivalcev Slovenije.«
Navedba ne more biti ne verodostojna ne merodajna. Poglejmo, zakaj. V slovenskem javnem prostoru že od pojava e-cigaret vlada izkrivljena podoba le-te. Zanjo je značilen izrazito negativni odnos, ki je posledica treh ključnih dejavnikov, in sicer:
1)neutemeljene prepovedi oglaševanja e-cigaret v samih začetkih širjenja prodaje: Ker je bila prepoved oglaševanja izdana v začetni fazi širjenja trga e-cigaret, so bili kadilci in celotna slovenska javnost prikrajšani za nekatere osnovne, pozitivne informacije o teh izdelkih. S tem je bila (in še vedno je) kršena temeljna, ustavno zagotovljena človekova pravica do obveščenosti. S prepovedjo oglaševanja so se informacije omejile na spletne trgovine ponudnikov, forume in medije. Slednji so poskrbeli zgolj za okrnjeno, enostransko negativno podobo e-cigarete, s spletnih trgovin in forumov pa so informacije večinoma črpali le interesenti za uporabo. Tisti precej večji delež prebivalcev (nekadilcev in kadilcev), ki so informacije o e-cigareti črpali izključno iz medijev, si tako nikakor ni mogel ustvariti nepristranske slike, ki bi bila merodajna za presojanje in podkrepitev predlogov iz ZOUTI. Kajti glede na opisano situacijo lahko upravičeno sklepamo, da večinski vzorec anketiranih ni bil seznanjen s celovito sliko e-cigarete, niti z njenimi pozitivnimi učinki na kadilce. Še manj so bili seznanjeni s tem, kaj enačenje tobačnih cigaret z elektronskimi v prihodnosti pomeni za kadilce.
2)zapostavljenosti tematike v medijih in izrazito negativnih prikazov: E-cigareta se v medijih pojavlja preredko, v prevelikih časovnih zamikih, kadar pa objavo doseže, do tega največkrat pride zato, ker je dogodek zadostil novičarskemu dejavniku negativnosti. Posledično se objavlja negativne, šokantne, pogosto do skrajnosti zavajajoče prispevke v senzacionalnem slogu, pri čemer se izbira skoraj izključno krajše novičarske žanre, na primer vest, razširjeno vest in poročilo, ki nakazujejo dejstvenost in objektivnost opisanega dogodka, a ne predstavijo ozadja in kompleksnosti obravnavane teme.
Ker se o e-cigareti poroča bolj kot ne le takrat, ko ima novica negativen predznak, poroča pa se v senzacionalnem, pogosto zavajajočem slogu, ki privabi bralca, doživlja e-cigareta enostranski, negativni medijski prikaz, prikrajšan za širšo konceptualno resničnost. Takšen prikaz je vse prej kot objektiven, kar sicer narekujejo novinarska etična načela za izbrane novičarske žanre. Ker se medijske hiše tematike e-cigaret in morebitnih učinkov ne lotevajo v vsej njeni kompleksnosti (neobjavljene puščajo raziskave, ki kažejo pozitivne učinke e-cigarete, ne predstavljajo kontekstualnih ozadij in argumentacije za in proti, s čimer bi zagotovili širši vpogled na prednosti in slabosti pri uporabi e-cigarete), ostaja slika e-cigarete v javnosti nepopolna, to je le negativna, kar se odraža tudi v praksi. Vsakemu drugemu državljanu, ki je le bežno slišal za e-cigarete, je treba odgovarjati na vprašanje: ali veste, da je to še bolj škodljivo kot tobak? Niste brali v medijih, kako je to strupeno in nevarno? Marsikoga je tudi težko prepričati v nasprotno, kajti negativna podoba je med populacijo globoko zakoreninjena. Ljudje razumljivo bolj verjamejo medijem kot prodajalcem.
3)omejitve prodaje nikotinskih e-tekočin na redka prodajna mesta: Prodajo e-tekočin v stekleničkah (to je v posodicah za ponovno polnjenje e-cigarete) je v Sloveniji v začetku leta 2015 začel tretirati Zakon o kemikalijah. Ko se je to zgodilo, so uporabniki čez noč izgubili več kot 250 prodajnih mest za e-tekočine. Ali ni to ironično? Veliko bolj škodljive tobačne cigarete lahko namreč kupijo prav na vsakem koraku! Seveda, nanje so že dolgo sprejete trošarine. In v vsaki trgovini lahko brez težav nabavijo strupena čistila, ki so, če jih zaužijemo, ravno tako lahko pogubna. Kakor koli. Sprejem tega nepremišljenega ukrepa pri trženju e-tekočin je imel neizogiben psihološki učinek na posameznika, ki ga je asociativno opomnil, da gre za strupeni izdelek.
