Izvirni članek dosegljiv na www.preberite.si
Je elektronska cigareta trenutno izbrisana iz slovenskega zemljevida?
Je. Zakaj? Poglejmo. Družbene institucije imajo moč, da prek reprezentacij, ideologij in diskurzov uveljavljajo svoje verzije resnic kot nekaj edino logičnega, čeprav včasih služijo samo njim, ne pa tudi splošnemu dobremu. To med drugim dosegajo z zavajanjem in izpuščanjem kontekstov pri določenih tematikah. In kaj se zgodi, ko splošna javnost preveč pasivno sprejme tisto, kar jim »prodajajo« institucije, torej mediji, lobiji, država in gospodarske elite? Kaj se zgodi, ko državljani odmahnemo z roko in si rečemo, ah, nimaš kaj, tako pač je, saj ne moremo nič spremeniti? Zgodi se to, da »mi« živimo življenje po nareku drugih in »oni« uspešno uveljavijo svoje interese, ne glede na to, kakšno škodo s tem zadajo »navadnim«, v očeh kapitala ničvrednim smrtnikom. Zgodi se to, kar se je zgodilo z elektronskimi cigaretami v Sloveniji, ki jih je strokovno neutemeljen in sam sebi kontradiktoren zakon malodane izkoreninil, čeprav bi lahko rešile mnoga življenja kadilcev. Zato se mi zdi nujno, da pozovem h konstruktivnemu in razumnemu dialogu vseh udeleženih strani. Predvsem pozivam, da se nam v dialogu pridružijo institucije, ki so doslej s sprenevedanjem, molkom in negativnimi prikazi elektronske cigarete povzročili, da mala slovenska podjetja, ki tržijo elektronske cigarete, umirajo s svetlobno hitrostjo, medtem ko uporabniki znova kupujejo zanje neprimerljivo bolj škodljive tradicionalne cigarete ali pa brzijo po nakupih v tujino. To je enostavno nedopustno in takšna sramota se pač ne bi smela goditi.
Elektronska cigareta je v svetovnem merilu že nedvoumno dokazala, da je daleč najperspektivnejša med izdelki, ki pomagajo pri zmanjševanju uporabe tobaka. Kot ugotavlja britansko ministrstvo, so uspešen pripomoček pri opuščanju cigaret, hkrati pa zmanjšujejo tveganje za zdravje pri uporabi vsaj za 95 % ali celo več, če jih primerjamo s tobačnimi. In za tobak že dolgo vemo, da je kriv za milijone smrti po svetu. Tudi v Sloveniji ni nič drugače. Pravzaprav je Slovenija ena redkih držav v Evropski uniji, kjer se je število kadilcev v zadnjih letih povečalo! Je mogoče, da odgovornost za to nosi tudi pretirano negativna drža pristojnih institucij do elektronske cigarete? Po mojem mnenju da, kajti, kot navaja grški kardiolog in strokovnjak za to področje, dr. Konstantinos Farsalinos, je v Evropski uniji že 6.1 milijona kadilcev s pomočjo elektronske cigarete opustilo kajenje, pri nas pa je bila številka uporabnikov v primerjavi z državami, kjer nimajo izrazito negativnega pristopa ali pa elektronsko cigareto podpirajo, zelo zelo nizka. Sploh neprimerljiva. Po sprejetju novega tobačnega zakona, ki je ponudnike in dostopnost elektronskih cigaret praktično ugonobil, pa boste verjetno uporabnike lahko preštevali kar na prste.
Ko te kar tako, brez utemeljitev, spravijo v brezizhodni položaj.
Elektronska cigareta je izdelek, ki ga zaznamuje viharna politična in gospodarska inkvizicija. Ves čas, že od svojih resnejših začetkov, je žrtev vsemogočih represivnih potez, ki so največkrat strokovno in analitično popolnoma neosnovane. Rezultati teh dolgoletnih prizadevanj, ki so zrasla na zelniku dveh nenasitnih lobijev, tobačne in farmacevtske industrije, pa so:
- strožja regulacija prodaje kot velja za tobačne izdelke,
- popolna prepoved prodaje na daljavo in spletne prodaje (ukrep, ki ga ni sprejela praktično nobena država članica EU), posledično pa skoraj popolnoma onemogočen dostop do elektronskih cigaret,
- umik najnovejših in najučinkovitejših modelov s trga, ker mora biti vloga za prodajo določene elektronske cigarete vložena kar nerazumnih šest mesecev prej, in to na trgu, ki napreduje na tedenski ravni,
- in konec koncev absolutna zmeda, kajti nihče natančno ne ve, kaj in kako se sme prodajati.
Verjetno se strinjate, da kaj takega ne more biti v čast nikomur. Sicer zelo nerada kritiziram kogar in kar koli. Zelo nerada slikam dogajanje na način dobro – slabo. Kolikor se le da, se poskušam izogibati dihotomijam, kot recimo mi – oni, črno – belo, prav – narobe, ker so le-te pogosto izvor oziroma osnova za naše prekomerno predalčkanje in posploševanje izjemno kompleksnih realnosti, ki jih ni mogoče vedno osmisliti z enostavnim: aha, tole je podlo, tole pa sveto in edino pravilno. Nianse, ozadja in konteksti so tisto, kar se pri teh skrajnih polarnostih pozablja upoštevati, s tem pa nam je odvzeta tudi možnost bolj nevtralne presoje. Vendar te dihotomije potrebujemo, da sploh vemo, kje začeti razpravljati in se sporazumevati. In tokrat brez njih in brez kritičnih pripomb žal res ne gre. Ali ni neetično, da se dokazano manj škodljivi izdelek, izkoreninja zaradi kapitalističnih interesov mogotcev? Ali ni nesmiselno, da se uporabnike elektronskih cigaret prikrajša za dostopnost te alternative, ko pa v ozadju visi utemeljena bojazen, da znova posežejo po tobaku? Ali ni absurdno, da zavojček cigaret kupiš skoraj kjerkoli, za nakup manj škodljive elektronske cigarete pa moraš prevoziti 100 km ali več ali pa se zateči k nakupovanju v tujini?
Institucije brezglavo po svoje, ljudje pa naj umirajo?
Na eni strani imamo zdaj mala slovenska podjetja, ki propadajo, na drugi so upravljalci državnega aparata, ki za ceno življenj kadilcev, brez študijsko podprtega ozadja, trmasto vztrajajo pri svojem. Pravzaprav delujejo kar v nasprotju z izsledki študij, ki kažejo, da bi lahko elektronske cigarete v tem stoletju rešile milijardo življenj. In delujejo tudi v nasprotju z glavnim ciljem Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI), ki naj bi menda poskrbel za boljše javno zdravje. Elektronska cigareta je vendar obetaven del strategij za boljše javno zdravje, ne pa njihovo nasprotje!
Tako je trenutno dogajanje šolski prikaz tega, kar sem z veliko vnemo, sicer na drugačen način, naslikala tudi v romanu Lovilka sanj; kako lahko moč in denar brez slabe vesti z dvema zamahoma pometeta z malimi prašnimi delci, četudi so ti svetleči, vzorni in predstavljajo pozitivno smernico za prihodnost. In to res težko samo opazujem. Še posebno, ker celo s tiste »druge« strani – od oseb, ki razumejo absurdnost novega zakona in se zavedajo, da tako res ne more biti – slišim, da je čudno, da je na tako perečem področju javnost povsem zatajila in mirno dovoljuje, da se to dogaja.
Kaj se je zgodilo z elektronsko cigareto po sprejetju ZOUTPI?
Točno to, na kar so zagreti uporabniki in zagovorniki, ki čutijo in razumejo pozitiven vpliv izdelka na njihovo zdravje, opozarjali pred sprejetjem zakona. Parlament je brez upoštevanja njihovih predlogov in opozoril o nesmislih in diskriminacijah, sprejel novi tobačni zakon, ki elektronsko cigareto in njene uporabnike prizadene veliko huje kot tradicionalne kadilce in prodajo tobačnih cigaret. Pravzaprav kar vse vprek ukinja ali grobo omejuje prodajo tudi vsega, kar se lahko kakor koli povezuje z elektronsko cigareto, čeprav gre na primer za baterijo, ki bi jo v svobodni družbi lahko kupili praktično kjer koli, ali pa tekočino, ki ne vsebuje nikotina, in je sestavljena iz dveh vlažilcev, ki sta v prosti prodaji, ter umetne arome, ki se jih uporablja in prodaja v prehrambni in farmacevtski industriji.
Država je manjše podjetnike tudi prisilila, da kršijo Zakon o varstvu potrošnikov, saj jim po uveljavitvi tobačnega zakona ne smejo zagotavljati rezervnih delov za modele elektronskih cigaret, ki ne zadovoljujejo ZOUTPI, in teh je veliko. Pravzaprav se niti točno ne ve, kateri ga sploh zadovoljujejo.
Prodaja elektronskih cigaret pri slovenskih ponudnikih je že upadla za več kot 90 % in še pada. Na drugi strani uporabniki nemoteno kupujejo v tujini, kjer takšnih nesmiselnih zakonov nimajo. To več kot očitno diskriminira in potaplja domače čolničke. Ampak čolnički so brez pomena, kaj bi z njimi, naj trpijo, ko imamo na drugi strani samozadostne in samovšečne jahte, ki na krilih lastne moči jadrajo skozi življenje.
Država je zakon sprejela brez izdelane strategije izvajanja zakona v členih, ki se dotikajo elektronskih cigaret. Slovenski ponudniki so bili stisnjeni v kot, saj niso dobili navodil in nujnih pojasnil, kaj in kako se sme tržiti, da bi lahko pravočasno prilagodili ponudbo, skladno z zakonom.
»Nobene prave možnosti za odprodajo zalog, ki jo bo zdaj treba uničiti, nismo imeli. Mesec in pol zagotovo ni dovolj, še huje pa je, da do zdaj s strani Ministrstva za zdravje sploh nismo dobivali odgovorov na vprašanja, ki smo jim jih posredovali, da bi se razčistilo malo morje nejasnosti iz zakona,« je povedal Bojan Ivančič iz podjetja MAITIM d.o.o..
In tako nastaja vrzel, ko uporabniki v Sloveniji ne morejo priti do zadovoljive ponudbe, saj jim je še ta, ki je, na voljo le na nekaj prodajnih mestih po državi.
Tukaj smo tudi zaradi pasivne javnosti, ki je v veliki meri posledica nezanimanja in zavajajočih informacij v slovenskih medijih.
Situacija je kompleksna, o tem ni dvoma. Črno – belo se zliva s paleto drugih barv, ki simbolizirajo vse mogoče interese, vplive, stanja in dogajanja. Zato s prstom ne moremo pokazati zgolj na eno odgovorno institucijo. Del odgovornosti leži tudi na naših plečih. Da vem, nezaslišano, si mislite, to večkrat poslušam, saj niti vedeli nismo za to, ali pa: nas se pa to res ne tiče, jaz nikoli nisem kadil in tudi ne bom ne tobačne ne elektronske cigarete, kadilci so si krivi sami, kaj pa kadijo, naj nehajo … Kaj reči na takšen odnos? Da nas odmikanje od odgovornosti ne bo pripeljalo nikamor. Je pa res, da vse te izgovore razumem, saj nas je večina preobremenjena s temi ali onimi stvarmi in za vsako področje se res ne zmoremo zavzemati. Ne razumem pa, kako so lahko tako pomembno tematiko, ki se tiče skoraj petine slovenske populacije (toliko namreč beležimo kadilcev v naši državi), kratko malo spregledali mediji? Kaj niso ravno oni tisti, ki nam sporočajo, da v Sloveniji vsak dan umre 10 kadilcev? Kaj niso oni tisti, ki bi morali opozoriti na to, da obstaja manj škodljiva alternativa?
Zaradi medijske ignorance do pozitivnih vplivov elektronske cigarete na javno zdravje in zaradi zavajajočih prispevkov, iz katerih so državljani razumeli, da je elektronska cigareta celo bolj škodljiva od tobačne, so predlagatelji pogubnega ZOUTPI, v predlogu zakona lahko zapisali, da »67% polnoletnih prebivalcev Slovenije podpira popolnoma enako obravnavo vseh tobačnih izdelkov, vključno z elektronskimi cigaretami.« Nikjer pa ni razvidno, da so to podprli napačno ali pa ne dovolj informirani posamezniki, med katerimi se večina ne zaveda, da elektronska cigareta po izsledkih študij in anket izjemno pozitivno vpliva na zdravje kadilcev. Mnogo pa je tudi takih, ki elektronske cigarete sploh ne poznajo. Seveda, ko je pri nas že od začetkov njene prodaje prepovedano oglaševanje, mediji pa se zanjo niso nikoli zanimali, razen v primerih, ko je farmacevtska industrija v javnost spravila kakšno škandalozno neresnico o njeni škodljivosti. In kako lahko potem vlada svoje ukrepe utemeljuje na podlagi takšnih mnenj? Kot smo bili priča, lahko. Brez težav.
Elektronska cigareta je torej žrtev skupka dejavnikov, ki delujejo v smeri njenega propada. Ignoranca in neprimerno enostransko poročanje medijev, posledična otopelost državljanov, ki so v večinskem deležu še vedno pod vplivom občutka, da gre za zelo nevaren izdelek, in seveda interesi kapitala, prelaganje odgovornosti s strani pristojnih institucij na smernice Evropske unije in po drugi strani še nesmiselno potenciranje teh smernic na kvadrat. Vse to so razlogi, da elektronska cigareta pri nas ne more opravljati svojega dela – reševati življenja kadilcev, kot to počne v nekaterih bolj razumnih državah. Imeli smo priložnost biti glasni, imeli smo priložnost, a nas je bilo premalo, da bi nas uslišali. Zgodilo se je, da so na račun državne »politike« ljudje še enkrat več izgubili. Poštena in delovna podjetja so ostala brez svojega posla, kadilci in uporabniki elektronskih cigaret pa so dobili neuradno vabilo, naj se pri izbiri med tobakom in elektronskimi cigaretami za slednjo ne odločajo … če pa že, pa naj denar nesejo v tujino. Res nesmiselno. A žal, to je posledica brezglavo sprejetega zakona. Žalostna zgodba, vendar resnična. Toda … upanje umira zadnje. Še vedno lahko to skupaj spremenimo – z razumevanjem in posluhom.
