Nebuloze, ki ne sodijo v »demokratično« družbo 21. stoletja

Nebuloze, ki ne sodijo v »demokratično« družbo 21. stoletja

E-cigareta in ZOUTI:

24., 28. in 29. člen predloga ZOUTI so ključni členi, ki obravnavajo regulacijo prodaje e-cigaret. V njih so zahteve, ki bodo v najboljšem primeru povsem okrnile izbiro e-cigaret v Sloveniji, v najslabšem pa kar (prikrito) ukinile njihovo prodajo.

Največji problematiki, ki sta tudi hudo diskriminatorni in neetični, sta v odnosu do:

  1. slovenskih kadilcev, ki bi v prihodnje z e-cigareto lahko opustili kajenje ali zmanjšali število dnevno pokajenih cigaret. Najbolj oškodovan bo predvsem sloj kadilcev, ki ni vešč ali nima časa za brskanje po spletu, udejstvovanje na forumih in se ne želi ukvarjati z nakupovanjem prek spletnih trgovin v tujini.
  2.  slovenskih obstoječih trgovcev e-cigaret: upoštevajoč definicijo čezmejne prodaje in vse tri omenjene člene, je jasno, da gre za poskus popolne onesposobitve le-teh.

Zaplete se že v 1. odstavku 24. člena, kjer se zahteva sledeče: »Proizvajalci in uvozniki elektronskih cigaret in posodic za ponovno polnjenje predložijo uradno obvestilo NLZOH o kakršnih koli tovrstnih izdelkih, ki jih nameravajo dati na trg. Uradno obvestilo se predloži elektronsko, šest mesecev pred nameravanim dajanjem na trg. Za vsako bistveno spremembo izdelka se predloži novo uradno obvestilo.«

Predlog ne upošteva realnega stanja na trgu e-cigaret. E-cigaret je predvsem elektronska naprava, kjer je tehnologija ves čas v hitrem razvoju in napreduje na tedenski ravni. Na trg ves čas prihajajo uporabniku bolj prijazne, bolj izpopolnjene in varnejše novosti. S tega vidika je za uvoznika neizvedljivo, da o vpeljavi novega izdelka NLZOH obvesti kar 6-mesecev prej. Predvsem je to absolutno neizvedljivo pri napravah, torej e-cigaretah, kajti po šestih mesecih bo proizvajalec, ki je večinoma na Kitajskem, kjer je e-cigareta patentirana!, predlagani izdelek že zdavnaj umaknil iz proizvodnje. Kot rečeno, izpopolnjene novosti prihajajo tedensko ali največ mesečno.

Šestmesečni rok bi tudi pomenil diskriminacijo vejperjev in kadilcev, ki bi bili prisiljeni kupovati zastarelo opremo, odpira pa se tudi pot do črnega trga in neizogibnih nakupov najnovejše vejperske opreme v tujini.

Nadalje na problematike naletimo v 2. odstavku 24. člena, ki zahteva, da prodajalec predloži:

»Uradno obvestilo glede na to, ali gre za elektronsko cigareto ali posodico za ponovno polnjenje, vsebuje: seznam vseh sestavin izdelka in emisij, ki nastanejo pri njegovi uporabi, posebej za vsako blagovno znamko in za vsako vrsto, vključno s količinami teh sestavin; toksikološke podatke glede sestavin in emisij izdelka, tudi ob segrevanju, pri čemer se zlasti navedejo njihovi učinki na zdravje potrošnikov pri vdihavanju in se med drugim upošteva kakršen koli zasvojevalni učinek;«

Predlog znova kaže neupoštevanje razmer na trgu. Med uporabniki so najbolj priljubljene in tudi najbolj učinkovite klasične EGO in visokonapredne MOD e-cigarete, ki omogočajo ponovno polnjenje s pomočjo posodice, slednje pa tudi nastavitve temperature uparjanja in/ali izhodne moči (W) naprave. Te visokonapredne e-cigarete se večinoma najbolje izkažejo pri kadilcih, ki opuščajo kajenje tobačnih cigaret ali kajenje nasploh, saj bolje zadovoljujejo pričakovanja kadilcev.

Z različnimi modeli e-cigaret lahko uporabnik uporabi različne e-tekočine v posodicah, ki so na voljo posebej. Te so lahko različnih proizvajalcev/ponudnikov, številnih okusov (tudi po 300 na enega proizvajalca) in različnih nikotinskih stopenj. Kombinacij e-cigareta/posodica za ponovno polnjenje je ogromno. Upoštevati pa moramo še dejstvo, da se v enem modelu e-cigarete lahko uporabijo grelne glave s tuljavami iz različnega materiala (niklja, titanija, kanthala, nerjavečega jekla …) in z različno upornostjo. Za uvoznika ali proizvajalca je nemogoče, da predvidi kombinacijo modela e-cigarete in posodice za ponovno polnjenje, ki jo bo uporabnik uporabil, kajti eno in drugo komponento lahko kupi pri različnih ponudnikih. Razen če je namen tega zakona slovenske uporabnike prikrajšati za vse sodobne in učinkovite e-cigarete, ki omogočajo polnjenje s posodicami za ponovno polnjenje?

Dejstvo je namreč, da se pri različnih kombinacijah v pari in pri različnih temperaturah sproščajo različni delci. Pri nekaterih kombinacijah ni zaznati nobenih škodljivih delcev, v tistih, kjer da, pa so le-ti zelo redki in v neprimerljivo nižjih stopnjah kot pri tobačnih izdelkih. Dejavniki, ki lahko vplivajo na prisotnost delcev v pari, so sicer tudi materiali, iz katerih so sestavljeni uparjalniki (na primer keramika, nerjaveče jeklo, plastika, pa organski bombaž, silika ali celulozna vlakna za vpijanje e-tekočine …). Dodatni dejavnik so tudi razmerja posameznih ključnih sestavin; bazni sestavini e-tekočine pri klasičnih e-cigaretah sta propilen glikol (PG) in rastlinski glicerol (VG), največkrat v razmerju 50/50 (ne nujno), pri visokonaprednih MOD e-cigaretah pa lahko tudi samo rastlinski glicerol. Uporabniki se lahko odločijo tudi za Naredi sam (DIY) program, pri čemer sami odmerijo odstotek VG-ja, PG-ja in arome.

Kako naj torej uvoznik/proizvajalec za modele e-cigaret, ki omogočajo polnjenje z e-tekočino, predloži seznam in toksikološke podatke vseh emisij, ki nastanejo pri uporabi, posebej za vsako blagovno znamko in za vsako vrsto, vključno s količinami teh sestavin? Ali posebej za te e-cigarete obstaja pravilo, s kakšno e-tekočino iz določene posodice za ponovno polnjenje mora biti testirana? Ali za e-tekočine iz posodic za ponovno polnjenje obstaja metoda, po kateri morajo biti testirane (morda točno določen model e-cigarete, s katero se jih testira)?

Ali gre zgolj za to, da bo ZOUTI odprl pot k monopolizaciji trga e-cigaret finančno zmogljivemu interesentu, ki bo sam določil kombinacije modelov e-cigaret in posodic za ponovno polnjenje in opravil zahtevane teste, potem pa zaradi stroškov, ki bodo nastali vsled testiranj, izbor asortimana drago tržil končnim uporabnikom, ki ne bodo imeli nobene druge izbire? Če je tako, gre pri predlogu ZOUTI, med drugim, tudi za kršenje Zakona o varstvu konkurence.

Nesmiselno, a ne ključno, je sicer tudi omejevanje velikosti posodic za ponovno polnjenje na maksimalno 10 ml, kot to predvideva 3. odstavek 24. člena. To je jasno takoj, če upoštevamo samo dve preprosti dejstvi, in sicer:

1)da v običajni trgovini lahko v veliko večjih stekleničkah (liter ali več) brez težav kupimo toksične snovi (na primer belila, varekino, razna strupena čistila za kopalnice ipd).

2)nikotinske e-tekočine že obravnava Zakon o kemikalijah, ki nalaga, da so stekleničke v skladu s tem zakonom in opremljene z vsemi potrebnimi opozorili ter piktogramom za smrtno nevarnost.

V tretjem odstavku je problematična tudi alineja 5: »v tekočini se z izjemo nikotina uporabljajo le sestavine, ki v segreti ali ne segreti obliki ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi«.

Vsi se dobro zavedamo, da je nično zdravstveno tveganje danes praktično nemogoče doseči. Tudi izdelki z veliko sladkorja in transmaščob predstavljajo znanstveno dokazano tveganje za zdravje ljudi, pa so v prosti prodaji (sladkane gazirane pijače, sadni sokovi, čokolade, večina hitre prehrane, ojačevalci okusov, konzervansi). Pojem “ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi” je v praksi nemogoče doseči. Če pa bi zakonodajalec imel nedvomne znanstvene dokaze o škodljivosti aerosolov, bi moral hkrati prepovedati tudi uporabo naprav za ustvarjanje umetne megle na prireditvah, v diskotekah, v gledališčih, inhalatorjev, vlažilcev zraka ipd.

Opozorila pa bi še na sledečo nerazvozljivo uganko: prodajalci e-cigaret so po Zakonu o varstvu potrošnikov dolžni zagotavljati rezervne dele za naprave, ki so jih prodali. Naprave (to je e-cigarete), ki so jih ponudniki tržili doslej, nikakor ne bodo zadostile vsem zahtevam predlaganega ZOUTI, če ne drugega, vsaj ne tisti, ki zahteva: “elektronskih cigaret in posodic za ponovno polnjenje ne morejo uporabljati otroci in so zaščitene pred nedovoljenimi posegi, lomljenjem in puščanjem ter imajo mehanizem, ki zagotavlja ponovno polnjenje brez puščanja.” Prodajalci bodo primorani iz ponudbe odvzeti tudi rezervne dele za te naprave (torej uparjalnike z rezervoarji, grelne glave za te uparjalnike), saj so ti zajeti z opredelitvijo elektronske cigarete! Če bodo prodajalci torej želeli zadostiti enemu zakonu, bodo morali kršiti drugega.

Avtor: Alenka Ivančič, univ. dipl. nov.
Prispevki zunanjih avtorjev izražajo njihova osebna stališča in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali Združenja vejperjev Slovenije.

Komentarji