Bom poskusil napisati karseda enostavno, da boste vsi razumeli. Če bi poslušal takšne kot je NIJZ, bi še danes pokadil 1 škatlico in pol cigaret na dan, kot sem to delal 14 let od jutra do večera. Še danes bi delal preboje v glavi in se odločal, da je dovolj, kupoval neučinkovite nikotinske žvečilke in obliže, klical na nekoristne telefonske številke, obiskoval samovšečne “strokovnjake”, kupoval raznorazne čudežne magnetke, prosil zdravnika za samomorilske tablete (Champix), se vlačil pri šarlatanih po raznoraznih hipnozah in akupunkturah, itd. To bi verjetno delal, dokler me cigaretni dim nebi pokončal. Čeprav je moje odvajanje od kajenja bilo precej težko, kljub temu, da sem uporabljal e-cigareto, se nisem zlomil in prižgal tobačne cigarete.
Takšni, ki so istega prepričanja kot NIJZ, so mi zbijali motivacijo, ko so me videli z e-cigareto, vendar sem to stigmo in človeško ozkoglednost premagal. Vesel sem, da sem naletel na e-cigareto, ki mi je pomagala opustiti kajenje tobačnih cigaret. Ja, še vedno jo uporabljam. Ja, še vedno uživam nikotin. Ne, ne vem kdaj jo bom nehal uporabljati, niti ne vem kdaj bom nehal uživati nikotin. Ja, verjetno sem še odvisen od nikotina, ampak, komu mar? Zakaj je vaša “skrb” za mojo odvisnost bolj pomembna, kot moja skrb, da bom od cigaretnega dima dobil pljučnega raka, srčno bolezen ali kakršnokoli drugo bolezen? To, kar NIJZ predlaga je za veliko kadilcev dobesedno smrtna obsodba. V angleško govorečih državah temu rečejo: “QUIT or DIE!”. Se pravi, dovoljeno je nehati kaditi tobačne cigarete samo tako, kot mi hočemo oz. tako, kakor se nam zdi najboljše, alternativa temu je samo kruta in boleča smrt. To kar NIJZ predlaga je idealna rešitev, ki pa za marsikaterega kadilca ni dosegljiva. V idealnem svetu bi imel vsak človek vsaj 3 obroke dnevno, spil 3 litre vode, imel streho nad glavo in nekoga, ki ga ima rad in ima on rad njega. Ampak ta ideal za marsikoga ni dosegljiv, ker enostavno ne živimo v idealnem svetu in nikoli ne bomo živeli v idealnem svetu. Obstaja tudi odličen rek v angleščini, ki se glasi: “Ideal/the best/perfect is the enemy of the good.”. Zaposlenim na NIJZ-u predlagam, da si ga prevedejo v slovenščino, ga večkrat preberejo in se nad njim zamislijo.
E-cigareta je del rešitve in ne del problema.
Na srečo se tega zavedajo že številne države po svetu – Anglija, Francija, Kanada, Islandija, pred kratkim je to javno naznanil tudi komisar Zvezne agencije za hrano in zdravila (FDA) v ZDA – Scott Gottlieb. Zakaj se o tem ne piše? Zakaj NIJZ ne pove tega? Čemu pristranskost? Se čaka Svetovno Zdravstveno Organizacijo (WHO)? Samo vprašanje časa je, ko bodo morali spremeniti svoje stališče. Znanost o e-cigaretah je obsežna in jasna. E-cigarete niso popolnoma neškodljive (čeprav do danes nobena raziskava ne sugestira, da resna škoda obstaja), ampak tudi, če dolgoročna škoda obstaja, le ta predstavlja le delček škode, ki jo povzroča kajenje tobačnih cigaret.
Razlogi za vzpostavitev tega znanstvenega konsenza so precej preprosti in zelo jasni. Podoben znanstveni konsenz je bil pred 30 leti vzpostavljen za SNUS. Nasprotovalo se mu je na podoben način, nasprotovali so mu v večini isti ljudje, kot nasprotujejo e-cigareti danes, a danes se o SNUS-u več ne govori. Zakaj? Mogoče pri določenih avtoritetah obstaja strah, da bi se razkrili podatki iz Švedske, ki je edina evropska država, ki je SNUS legalizirala? Ali pa morda določene avtoritete sovražijo tobačno industrijo bolj, kot imajo rade kadilce, ki bi si zaslužili vsako alternativo, ki jo lahko dobijo?
